Se je nedavno pošalil moj brat. Nič čudnega, če kroži toliko govoric o dekanu Fakultete za management Univerze na primorskem Egonu Žižmondu in nekdanji dekaniji te iste fakultete, Nadi Trunk Širca. Kot bi bil dekanski stolček uročen.

Ljudje se šalijo, da če se gospod Žižmond znajde v tržaški kitajski četrti, ostane vsaj brez ledvice, saj naj bi bil odgovoren za kalvarijo, ki so jo utrpeli kitajski študentje Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Lepa reč, da ta isti profesor sedaj toži študenta za obrekovanje, ker mu ni preostalo nobeno drugo sredstvo s katerim bi lahko uveljavljal svojo „akademsko“ avtoriteto. Gospa Širca pa naj bi omogočala, če že ne zakonito, zagotovo neakademsko „pridobivanje“ znanja uslužbencem SV ter drugim izbrancem. Pohvali se lahko še s cesarjevimi novimi diplomami – diplomami brez diplomskih nalog. Sam menim, da bi moral biti ravno dekan tisti, ki z zdravim razumom poseže v dogajanje ko zakonodaja odpove – dopusti take malverzacije.

Kljub lastnemu slabemu mnenju o večini strank, prisotnih v našem političnem prostoru, je prejšnja izrazito politično obarvana rektorica Lucija Čok s svojo samovoljo dosegla za širši sredozemski prostor izjemno pridobitev. Izsilila je obnovo dveh imenitnih prostorov Armerije in Foresterije, ki sta z dograjenim kompleksom esencialnega pomena pri izvajanju študijskih ter obštudijskih dejavnosti Univerze na primorskem. Taki stavbi nam centralistično usmerjeni snobovski akademiki iz zamočvirjenega dela notranjosti lahko le zavidajo.

Študentom Fakultete za humanistične študije z vso ropotijo – od študentskega sveta do Huma ter ostalim podpornikom, ki so se angažirali v dobrobit vseh nas, čestitam za spodbuden dosežek – prestavljeno dražbo prostorov Univerze na primorskem in jim ob enem izrekam podporo pri nadaljnjih prizadevanjih za ohranitev avtonomnosti ali bolje rečeno vzpostavitev.