Vsaj tistih, ki se opirajo na eno ali večpredstavnostnem dokaznem gradivu v digitalni obliki, saj se le-to povsem neprimerno dolgoročno shranjuje.

Najpogosteje gre za zapise podatkov na CD-R, DVD-R ali MO nosilcih, ki so običajno kar vloženi v spis in odloženi v prostorih arhiva sodišča. Prva nosilca imata kratko življenjsko dobo in sta precej občutljiva na številne dejavnike iz okolja, kot so izpostavljanje UV sevanju, vlagi ter kontaminacijam določenih bakterij, ki povzročajo razkroj snovi iz katerih so izdelani. Prav tako na življenjsko dobo slabo vplivajo poslikava in lepljenje etiket ter uporaba tehnološko ter kakovostno neustreznih nosilcev.

Preostalo pa je tudi nekaj magnetnih nosilcev (VHS kaset in 3,5 ter 5,25 palčnih gibkih diskov), ki so po vsej verjetnosti že prazni, kot so prazne glave tistih, ki so za takšno stanje odgovorni.

Primerna rešitev bi bila vzpostavitev elektronskega arhiva, skladnega z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), s pripadajočo Uredbo ter ustreznimi evropskimi priporočili in tehničnimi standardi.