Vsaj tistih, ki se opirajo na eno ali večpredstavnostnem dokaznem gradivu v digitalni obliki, saj se le-to povsem neprimerno dolgoročno shranjuje.

Najpogosteje gre za zapise podatkov na CD-R, DVD-R ali MO nosilcih, ki so običajno kar vloženi v spis in odloženi v prostorih arhiva sodišča. Prva nosilca imata kratko življenjsko dobo in sta precej občutljiva na številne dejavnike iz okolja, kot so izpostavljanje UV sevanju, vlagi ter kontaminacijam določenih bakterij, ki povzročajo razkroj snovi iz katerih so izdelani. Prav tako na življenjsko dobo slabo vplivajo poslikava in lepljenje etiket ter uporaba tehnološko ter kakovostno neustreznih nosilcev.

Preostalo pa je tudi nekaj magnetnih nosilcev (VHS kaset in 3,5 ter 5,25 palčnih gibkih diskov), ki so po vsej verjetnosti že prazni, kot so prazne glave tistih, ki so za takšno stanje odgovorni.

Primerna rešitev bi bila vzpostavitev elektronskega arhiva, skladnega z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), s pripadajočo Uredbo ter ustreznimi evropskimi priporočili in tehničnimi standardi.

Kazenski zakonik (KZ-1), ki velja od 1. novembra 2008 odpira nova obzorja spletnega nadlegovanja, saj je napisan izredno neumno in bi potreboval točnejše opredelitve ali pravičnejše in sposobnejše sodnike, ki bi znali od časa do časa presojati tudi zdravorazumsko, kar jim je sicer zakonsko omogočeno.

Tako pa se striktno po črki zakona (3. odstavku 167. člena KZ-1) kaznuje vsakega, ki otroško pornografijo poseduje ali razširja. Tudi tiste, ki se jim otroška pornografija prikaže v spletnem brskalniku, ne da bi si to želeli, npr. z nezaželenimi okni (angl. pop-ups); namreč vsak prikaz spletne vsebine, terja predhodno shranjevanje le-te (html kode ter drugih kod in nenazadnje tudi slikovnega ali večpredstavnostnega gradiva) na uporabnikov trdi disk. Ste si kdaj naložili prek priljubljenih P2P (angl. peer-to-peer) omrežij kakšno datoteko in se je nato izkazalo, da ni bila ravno tista, ki ste jo želeli? Meni se je že in prav nič nisem bil vesel. Toda, če bi ta bila otroška pornografija, bi tako tvegal celo kazenski pregon.

Bolj prefinjeno lahko nič hudega slutečega uporabnika spravimo v godljo tudi, tako da mu posredujemo zgolj spletno povezavo (angl. link) iz katere ni moč razbrati, da se za njo skriva otroška pornografija. Skoraj zagotovo bo kliknil nanjo in posledično tudi posedoval otroško pornografijo. Kar je najlepše v tem scenariju – s tem otroške pornografije nismo posedovali in ne razširjali. Razširja jo tisti, ki jo je objavil, mi smo pa le pokazali nanj oz. na spletno mesto kjer jo razširja.

Spletno oko je nova stran v slovenskem spletnem prostoru, kjer naj bi lahko anonimno prijavljali za nas zanimivo otroško pornografijo in sovražni govor. Pri projektu sodelujeta tudi Vrhovno državno tožilstvo in Policija. Ker lahko slednja spremlja na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika tudi telekomunikacije, je anonimnost na tej strani precej invalidna. Pozor: ne povsem anonimna prijava bi lahko pomenila utemeljen sum, saj zato, da ste ugotovili, da se nekje nahaja otroška pornografija, ste jo morali tudi posedovati. Bodite pametni, za razliko od slovenski pravnih strokovnjakov, in nikar ne prijavljajte sami sebe!

Vsem, ki uporabljate internet in ste že zato resno kompromitirani svetujem, da naposled uporabljate močno kriptografsko orodje za zaščito vašega trdega diska, ki deluje v pred zagonskem načinu. Na ta način se zavarujete tudi pred organi pregona, gesla pa jim niste dolžni izdaviti, saj bi to bila samoobtožba. Eno primernejših in za povrh brezplačnih orodij je TrueCrypt.

Žal to (še) ni. S pristaniščem, "uvoženimi" izolskimi fekalijami in KEMIPLASOM, d.o.o. bo Mestna občina Koper imela še dolgo polne roke. Pohvalno je vsako naprezanje v zeleni smeri in to kogar koli, še zlasti pa angažma MOK na področju ukrepov zoper prej omenjeno podjetje, ki s krajani nikakor ne biva v simbiozi.

Mimogrede pa bi lahko uvedli še ločeno zbiranje odpadkov v samem mestnem jedru. Meni kot uporabniku ne bi bilo nič v napoto smeti prebirati in jih ločeno shranjevati!

Previdno z opdadki

Prizorišče: Ambasada Gavioli, režija: ADRIA TIM d.o.o., igrajo: David Guetta, Dekky, Lori J. Ward, Ian F. (nadomeščajo jih: BBR Security d.o.o., Policija, naivni obiskovalci).

Vrste za avdicijo smo se naivni obiskovalci lahko udeležili 1. novembra 2008 že pred 21. uro, kljub temu, da se je ta pričela skoraj uro kasneje od predvidene 22. ure. Kmalu je postalo jasno, da ne bomo samo statisti, temveč tudi kaskaderji …

Med čakanjem smo si že ob samem začetku obiskovalci v vrsti lahko ogledali atraktivno metodo preganjanja neposlušnih obiskovalcev z javnih površin – ceste, parkirišča. Tu dvomim, da je bila prijavljena prireditev, vendar se v ugotavljanje ne bom spuščal. Varnostniki podjetja BBR Security d.o.o. so (zlo)rabili kar trobilo z rogom na potisni plin v pločevinki, ki se ga najpogosteje uporablja v navtiki, kot sireno za meglo. Priprava izdavi od 110 do 130 dB na razdalji 10 čevljev (pribl. 3 m).  »Hočejo biti« možje postave pa so od množice stali tudi manj kot 2 m pri (zlo)rabi trobila. Ali je šlo zgolj za grdo ravnanje ali povzročitev nevarnosti, naj ugotovijo pristojni in ustrezno ukrepajo.

Po dolgem čakanju sem z družbo le bil sprejet na avdiciji – kupili smo karte. Ker smo nameravali prizorišče zapustiti in se kasneje vrniti, nisem vzel odmerka zdravila, ki ga imam predpisanega, ne zaužil večerje. Nameravano so nam preprečili varnostniki, saj prizorišča nismo smeli zapustiti. Odločno sem jim povedal, da prireditev zapuščam in se ne nameravam več vrniti, a vseeno je nisem mogel zapustiti. V odgovor sem dobil, da sem prišel na prireditev in zdaj sem pač tu. Sam takšno ravnanje smatram za protipravni odvzem prostosti. Po daljšem prepričevanju in nazadnje prepiranju, sem le uspel zapustiti prireditev, toda sam.

Množica se je še vedno trla v vrsti za avdicijo in vstop s predhodno opravljeno avdicijo (kartami v žepu iz predprodaje). Po zaslugi premišljenosti varnostne službe je imela množica v vrsti na svoji levi strani dovolj prostora za ekspanzijo v primeru pričetka nenadzorovanega prerivanja. Taisti prostor je bil tudi intervencijska pot. Ker so obiskovalci postajali vse bolj nestrpni, saj so se bali, da se bo ponovil spomladanski dogodek z Erickom Morillom, so se preprosto razširili pred celoten vhod in pričeli pritiskati nanj. Razumljivo, ne pa tudi opravičljivo, saj nikakor ne moremo biti zadovoljni s tri četrt zamujene prireditve ali povrnjeno kupnino, ki ne pokrije potnih ter drugih stroškov.

Policija je zaradi množice pred vhodom, ki je postajala vse bolj neposlušna, pričela razglašati prekinitev prireditve. Te pa organizator ni spoštoval, saj smo se med tem lahko brezskrbno zabavali v klubu. Morda pa je policija prekinila prireditev selektivno, samo za tiste, ki se jim je že sicer ni uspelo udeležiti.

Scenografija je bila tokrat res izvirna, v mokro-svetlečem slogu. Obiskovalci so v moških sanitarijah urinirali kar po stenah. V mezzaninu pa je po urinu smrdelo že pri vhodu.

VSE TO ZA PIČLIH 33 € NA DAN PRIREDITVE IN 29 € V PREDPRODAJI!

Losjon pripravimo, tako da zmešamo:

• 3 dele olja čajne mirte, angl. tea tree oil (OLEUM MELALEUCA ALTERNIFOLIA);
• 1 do 2 dela 25 %-ne tinkture čebelje zadelovine (TINCTURA PROPOLIS);
• 5 do 6 delov 97 %-nega etanola (ETHANOLUM).

Propolis zdravi in preprečuje bakterijske, virusne ter glivične okužbe, povsem primerljivo z modernimi antibiotičnimi in antimikotičnimi zdravili. Vsebuje tudi koži nadvse koristne antioksidante in deluje imunostimulatorno ter antiinflamatorno. Potrebno je poudariti, da se lahko učinek razlikuje glede na vegetacijo iz katere so ga čebele pridelale, ki je odvisna od letnega časa in geografske lege. Podoben antibiotični in antiseptični učinek ima tudi čajna mirta, tako da skupaj delujeta sinergijsko. Čajna mirta mehča otrdelo kožo in ji daje voljnost ter prijetno in dolgotrajno odišavi stopala. Njen vonj se odlično poda s propolisovim!

Losjon ponuja svežino od jutra do večera, saj preprečuje nastanek neprijetnega vonja. Je nepremagljiv v boju z atletskim stopalom (TINEA PEDIS) in razjedami pri diabetičnem stopalu. Zelo široko uporabnost ima pri zdravljenju kožnih obolenj, ki so posledica bakterijskih, glivičnih ali virusnih infekcij.

Losjon ne preprečuje potenja, saj ne vsebuje spojin, ki bi delovale antiperspirantno (aluminijevega klorohidrata, silikatov ali mineralnih olj). Tako ostanejo številne kožne funkcije (kožno dihanje, eksokrina sekrecija, termoregulacija in odvajanje vode) neprizadete.

Primeren je za vsakodnevno rabo. Pred nanosom ga moramo dobro pretresti. Od količine propolisa v losjonu oz. razmerja sestave je odvisna patina, ki jo bo losjon puščal na koži in roževini (nohtih) ter tkaninah (nogavicah). Če pri pripravi zamešamo le 1 del tinkture propolisa, bo patina na tkaninah skoraj neopazna ter bo po vsakem pranju povsem izginila.

Skoraj vsako večje podjetje ima pred poslopjem tudi lastno parkirišče. To pa je običajno zaprto z avtomatsko zapornico, ki ima nemalokrat indukcijsko zanko v asfaltnem sloju za lažji izhod na notranji strani. Tako tisti, ki zapušča parkirišče samo zapelje pred zapornico in zapornica se odpre. Taka parkirišča privabljajo iznajdljiveže, ki ob največjih gnečah pridejo do parkirnih mest povsem brezplačno. Če gre verjeti govoricam, si nekateri celo v bližnja okrasna grmičevja skrivajo najrazličnejše kovinske predmete kot so: avtomobilski odbijači, kovinska vratca omaric, okvirje koles, itd.

Se je nedavno pošalil moj brat. Nič čudnega, če kroži toliko govoric o dekanu Fakultete za management Univerze na primorskem Egonu Žižmondu in nekdanji dekaniji te iste fakultete, Nadi Trunk Širca. Kot bi bil dekanski stolček uročen.

Ljudje se šalijo, da če se gospod Žižmond znajde v tržaški kitajski četrti, ostane vsaj brez ledvice, saj naj bi bil odgovoren za kalvarijo, ki so jo utrpeli kitajski študentje Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Lepa reč, da ta isti profesor sedaj toži študenta za obrekovanje, ker mu ni preostalo nobeno drugo sredstvo s katerim bi lahko uveljavljal svojo „akademsko“ avtoriteto. Gospa Širca pa naj bi omogočala, če že ne zakonito, zagotovo neakademsko „pridobivanje“ znanja uslužbencem SV ter drugim izbrancem. Pohvali se lahko še s cesarjevimi novimi diplomami – diplomami brez diplomskih nalog. Sam menim, da bi moral biti ravno dekan tisti, ki z zdravim razumom poseže v dogajanje ko zakonodaja odpove – dopusti take malverzacije.

Kljub lastnemu slabemu mnenju o večini strank, prisotnih v našem političnem prostoru, je prejšnja izrazito politično obarvana rektorica Lucija Čok s svojo samovoljo dosegla za širši sredozemski prostor izjemno pridobitev. Izsilila je obnovo dveh imenitnih prostorov Armerije in Foresterije, ki sta z dograjenim kompleksom esencialnega pomena pri izvajanju študijskih ter obštudijskih dejavnosti Univerze na primorskem. Taki stavbi nam centralistično usmerjeni snobovski akademiki iz zamočvirjenega dela notranjosti lahko le zavidajo.

Študentom Fakultete za humanistične študije z vso ropotijo – od študentskega sveta do Huma ter ostalim podpornikom, ki so se angažirali v dobrobit vseh nas, čestitam za spodbuden dosežek – prestavljeno dražbo prostorov Univerze na primorskem in jim ob enem izrekam podporo pri nadaljnjih prizadevanjih za ohranitev avtonomnosti ali bolje rečeno vzpostavitev.

Sodržavljanke in sodržavljani, volitve in novoizvoljena vlada ne bosta prinesli sprememb, vsaj radikalno pozitivnih ne. Ujeti smo v zgodovinski trenutek brez tradicije, ki nas bo zapustil, a potreben je čas. S časom pa bo prišla tudi politična kultura od katere si lahko obetamo veliko in bo odražala nas – slovensko družbo čez čas. Nikar ne zamudite volitev in pospešeno soustvarjajte prepotrebno tradicijo!

Vsakodnevno tečem. Tečem in medtem opazujem. Opazujem tudi, kako sem opazovan.

Pogosto zasledim na poti opozorilne table, da se nad menoj in drugimi mimoidočimi izvaja videonadzor. Te zlahka opazim, za kamerami pa moram presneto dobro naprezati oči. Ker sem se sčasoma privadil iskanja le-teh, so oči med tekom kar same zavile na jugozahodno steno koprske sodnije, a nekaj je manjkalo – opozorilna tabla! Postal sem pozoren in se namenil krog okoli stavbe in pri tem naletel še na dve očesi velikega brata, prav tako brez vsakršnih opozoril. Mar ni izvajalec, v tem primeru sodišče, dolžan objaviti obvestilo, kot to določa 74. člen ZVOP-1?

Več o zakonsko predpisanih pogojih za vzpostavitev videonadzora si lahko preberete na strani informacijske pooblaščenke ter nato presodite kdo je in zakaj bos!

Zračni posnetek z ulicami, hišnimi št. ter št. parcel sem si priskrbel prek atlasa okolja agencije RS za okolje.