Prepričan sem, da sedanja kriza v slovenskem prostoru zaradi recesije v gospodarstvu še ni bila globlja, a se kaj kmalu lahko še naglo poglobi. To pa zato, ker naš največji izvoznik – Revoz – stoji!

Kar naj Vam razlagajo, da ni (proti) dobav iz Franciji preprosto in samo zaradi protestov; vsem je jasno, da bo francoski Renault poizkušal reševati francoske delavce in ne slovenskih ter selil proizvodnjo nazaj v matično mravljišče.

Malo manj poslušni in ne ravno trezni, a s svojo glavo razmišljajoči sindikati po širnem svetu – v Franciji – monadžerje protipravno zadržujejo in da bi bila mera zvrhana, so jim organi pregona solidarno naklonjeni ter jih protipravno ne preganjajo.

Kaj pa počnejo naši sindikati v tem času? Običajno so se samo samozadovoljevali, tokrat pa na račun delavcev nažigajo pocestnice:

»Sobota, 30. 05. 2009, 11:00 do 2:00, Taverna in Carpacciov trg

Fe(j)st sindikat

Popoldanski program: stojnice sodelujočih sindikatov, igre, nastopi, skeči, svetovanja, razstava, gostinska ponudba. Izvajala se bo tudi humanitarna akcija.

Večerni program: nastop ženskega pevskega zbora KOMBINAT. Koncerti: Lybra, Lokalna predskupina, Rock Party-zani, big Foot Mama (org.: Agencija 101 d.o.o.)« 

Vir: MOK

Komentarja, kako bi lahko potekale humanitarne dejavnosti ob šanku, se bom kar vzdržal. Vsakemu je jasno, da dogodek ne bo poceni in še manj v družbeno korist; pijanskih fešt s pohlepnimi gostinčki se na Obali nikakor ne manjka.

Vse pozivam, da se dogodku ognejo ali kakorkoli drugače, morda tudi javno, manifestirajo svoje nestrinjanje!

Revnim denarja in neumnim pameti!

Eno izmed slovenskih okrajnih sodišč je bilo ob neznanski potrebi deležno zagotovitve dodatnih prostorov z nakupom nepremičnin v pritličju sodne stavbe s strani Ministrstva za pravosodje. Deloma so novo dobljene prostore obnovili in celo dobavili pohištvo zanje – torej vložili veliko sredstev, v obdobju mandata 2005 – 2008 natanko 1.043.974,93 EUR.

Na kar se je pred investicijo postavila prikazen recesije v Pahorjevi podobi in tako prestrašila investitorja, da je z repom med nogami, kar se da hitro, zaprl denarnico in pobegnil. Investicija je zaustavljena na polovici adaptacije prostorov, dodatnih sredstev pa od nikoder. Že obnovljeni prostori s pohištvom vred čakajo na vselitev ali bolje rečeno na boljše čase. Kdaj se ti obetajo, si ne upa nihče napovedati.

Ob tem se mi poraja vprašanje, ali ni bolj smotrno iztisniti še nekaj drobižka in izpeljati prenovo do konca, kot dopustiti, da že uporabna sredstva v nepremičninah in premičninah postanejo neuporabna še pred uporabo?

Državljanke in državljane. Matije pa za tem ni nihče bral, saj bi že pred Matejevo pokukala Šturmova lumparija na dan.

Ne dolgo od tega sem v svoji objavi Nadaljevanka RS, since '92 zapisal, kako je Ministrstvo za pravosodje pod komando Lovra Šturma s sumljivo investicijo zagotovilo prostore Okrajnemu sodišču v Mariboru.  

Podobno, kot se sedaj v zgodbi nove palače Ministrstva za notranje zadeve pojavlja Imos-lit, d. o. o., se je tedaj Komunaprojekt, d. o. o. Le čemu?

Namen ustanovitev gornjih podjetij je jasen; izogniti se zapletenim razpisom in neposredno izbrati izvajalce. A to še ni vse! Ta spretni trik investicijo izvzame iz proračunske strukture, kar vladam ob sprejemanju proračuna za preteklo leto še kako prav pride. Vam jesedaj jasno, ne glede na standard izkazovanja bilance proračuna, koga je imel JJ za norca in kako smo tik pred zdajci – recesijo imeli Slovenci tako blaginjo v državi (beri: le na papirju)? ... naj kar razlagajo, kako je bilo vse zakonito, saj jim vendar tega ni nihče oprekal.

Kako gospodarna je bila investicija MP, si lahko sami izračunate, saj ni skrivnost koliko MP sedaj stane najem, koliko je država vložila v investicijo in koliko je MP prej porabilo za najemnine.

Kako bo z najdražjo policijsko postajo, si ne upam soditi pred nočjo, saj lahko vlada projekt še pravočasno ustavi ali, najmanj kar bi bilo pričakovati, z veliko mero previdnosti gospodarno izpelje.

V zadnjih mesecih se v Kopru številne površine, tako občinske kot zasebne, spreminjajo v plačljiva parkirišča. Naposled ostajata le še dve večji, neurejeni in brezplačni parkirišči: za koprsko tržnico in za nekdanjo medicino dela.

Dom Navtica, d. o. o. je eno od podjetij, ki v tem trenutku izvaja gradbene posege v neposredni bližini poslovno-stanovanjskega objekta Porton, in bo z njimi zagotovilo dodatna plačljiva parkirna mesta ob starem mestnem jedru.

Le dvesto metrov JZ se razprostira prej omenjena, brezplačna parkirna površina za nekdanjo medicino dela, kjer naj bi Istrabenz, d. d. soinvestiral v poslovno in kasneje tudi stanovanjski objekt Levji Grad. A je vmes posegla recesijo oz. so na plano udarile slabe investicije. Tako z Levjim gradom več kot očitno še lep čas ne bo nič oz. bo tam še naprej vladal pločevino praskajoči kaos. Lastnik površine bi jo zlahka ob še kako rentabilni investiciji preuredil v asfaltirano in s parkirnimi prostori poslikano plačljivo parkirišče, kar ne bi predstavljalo nobene resnejše ovire pri kasnejši obuditvi stare zamisli o Levjem gradu. Z zelo nizko celodnevno parkirnino 1 evra bi lastnik lahko dobro zaslužil, saj je tam, preko palca ocenjeno, parkiranih tri tisoč vozil vsakodnevno med delovnikom.

Sam zelo podpiram razbremenitev starega mestnega jedra prometa iz več vidikov. Prvi je zagotovo majhnost, saj ga gospod povprečnež po dolžini prehodi v slabih 5. minutah. Več površin namenjenih sprostitve željnim občanom in priletnim študentom ter radovednim obiskovalcem bi v obliki zelenic, drevoredov in drugih zelenih zamislinjakov neznansko dvignilo kakovost bivanja.

Še kako bi pri tem pomagal dobro delujoč sistem javnih prevoznih sredstev, a se občina vse premalo zaveda, da mora prav ona skupaj z izbranim izvajalcem storiti prvi korak. Pričeti mora z zagonskim sofinanciranjem sprva potratnih pogostih voznih linij ter agresivnim oglaševanjem in ne obratno, da bomo občani zaman čakali na avtobus 15 minut pred prihodom in 15 minut čez odhod ob frekvenci 1 ure ter tako brez učinka poizkušali financirati ta zagon.

Za nas stanovalce bi morali urediti parkirišča tik ob mestnem jedru in v zadostnem številu, saj si z dosedanjo 1 dovolilnico na gospodinjstvo ne pomagamo prav veliko, kljub temu, da lahko parkiramo pod lastnim oknom. Prepričan sem, da bi vsi z veseljem prehodili pičlih nekaj sto metrov!V nasprotju s pričakovanji občanov MOK gradi z davkoplačevalskim denarjem pregrešno drage garažne hiše, kot napr. ob Pristaniški ulici, kjer z visokimi parkirninami cilja le na patricije.

Plebejci odselimo se!

 

 

My ass gre za končno bilanco državnega proračuna za leto 2007 z izidom 37. mio plusa ali 9. mio minusa!

Povsem jasno je, kdo bo plačal bolj ali manj smotrne državne investicije, ki niso zajete v strukturi proračuna v času vladavine JJ. Izpeljane so potom gospodarskih družb z jamstvom države. Vzorčno lahko pod drobnogled vzamemo tovrstno malverzacijo ob pomoči delniške družbe Komunaprojekt, s katero je MP zagotovilo potrebo po prostorih Okrožnemu sodišču v Mariboru, a ta še zdaleč ni edina. O parazadolženosti DARS-a pa ni vredno izgubljati besed, saj je to stara in vedno nova zgodba v kateri lahko vsi vse izgubimo. Le zakaj niso teh investicij vključili v proračun, ko so jih pa tako hiteli razkazovati?

Tudi koalicija iz tovarne Mattel ima v novem mandatu precej izrabljene igrače. Igra, ki so se jo šele dobro pričeli igrati, še zdaleč ni nedolžna. Socialni so v nesocialnem monologu udarili po javnih uslužbencih, ki jih je res preveč, toda s plačnim zaničevanjem njihovega dela le še povečuje vzroke za hipertrofijo in splošno zaostajanje rezultatov. Tudi trošarine rastejo kot gobe po dežju, ki jih žal sme nabirati le država. Hkrati pa bi od igre pričakovala obratno sorazmerno zapravljanje potrošnikov napram kupni moči; nosense! Tako si ne predstavljam kdo bi še lahko ponudil gospodarstvu roko iz dreka, če ne mi – potrošniki. Morda banke?  

Bankirji se ravno sedaj zahrbtno sprenevedajo, kako nihče od njih ni omogočal menedžerskih prevzemov. V isti sapi pa prosijo državo za pomoč, ker jim ti nevidni prevzemi sedaj načenjajo skrinjice.

Gospodarstvo še kar naprej polzi navzdol in ne iz nevoščljivosti – toda kar je prav, je prav – jari tranzicijski gospodi privoščim, da bi izgubili kar največ nakradene družbene lastnine. Nismo več v socializmu in ni nam (ljudstvu) treba nositi njihovega bremena. Naj bankrotirajo, kot se to spodobi za neoliberalni kapitalizem! Bo mo videli kdo bo ponovno vzklil v tako siromašni prsti brez nemoralne simbioze z nekdaj družbenim premoženjem. 

Mestni pastirji so dobili čez noč revolverje, župani pa značke in postali šerifi. Ubogi Koprčani! Kdo vse od uglednih meščanov bo po novem – razumljivo, le na položnici – razkazoval genitalije, se nedostojno vedel do kravjih fantov ali kako drugače kršil zakon, si ne upam napovedati.

Današnja Ema me je pošteno razočarala, nobene izraznosti ni bilo slišati, plitek scenarij oddaje in ogabna scenografija so botrovali, da mi ni žal svoje neudeležbe pri televoting-u.

Čaka nas še vrhunec, zakasnjen učinek svetovne gospodarske krize. Z odpuščanji. Z bankroti.

To be cotinued …

... ne tako kot džankiji po vežah in trgovinah, pač pa sede za računalnikom in z miško. To ni nič novega, a tokrat me je še posebej ujezilo, saj so se podpisali pod fotografijo, ki jo je napravil moj oče.

V enem izmed prednovoletnih izvodov priloge Bonbon je bila objavljena fotografija s počitnikovanja v ZDA pretežno obalne druščine prijateljev. Na sliki so bili Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič in vuzeniški podžupan ter kitarist Matjaž Sterže, družbo jim je delal tudi oče, ki je to fotografijo posnel. Pod fotografijo pa je pisalo: "Foto: Primorske novice", če me spomin ne vara ... Kako podlo!

To ni bilo nikakor prvič, kajti že pred časom so Primorske novice objavile fotografijo priznanega avtorja brez njegove vednosti, kaj šele privoljenja ali ustreznega poplačila z znane italijanske prireditve, na njej pa je bil, če se ne motim Mike Tyson. Avtor jih je cinično opozoril, a mislim, da se za pravdanje ni odločil.

Tudi ob brskanju po spletu sem naletel na blogerja Damjana Lebana, ki piše Kako se Primorske novice kitijo in okoriščajo s tujim delom.

S takšno politiko uredništva so Primorske novice zrele za The Pirate Bay in ne tiskano izdajo!

Kmalu po uvedbi naše skupne evropske valute pri nas so mi v trafiki ob sedežu Banke Koper, namerno ali nenamerno, vrnili 5 hrvaških lip namesto 10 novih centov. Dobro se spominjam, da sem kupil cigarete in sedaj ko ne kadim več, lahko mirno v šali to pripišem posledicam odvisnosti.

Danes, v nedeljo sem pri bodočem tastu na obisku videl zanimiv kovanec – 1 južnoafriški rand, ki so mu ga nekje podtaknili za 2 evra. Kot zakleto sem po prihodu domov na mizi opazil kovance, ki sem jih po prekrokani noči med slačenjem hlač tam odložil. In ni mi dalo miru dokler jih nisem pregledal ter zgroženo opazil med njimi 1 argentinski peso, ki se prav tako z lahka zamenja za 2 evra! Dobil sem ga lahko le v Bellaviti, The Clubu ali v osmici Krmac, kjer sem popival in se brezskrbno veselil.

Jasno postaja, da prekanjeni trgovci in gostinci vešče izkoriščajo trenutke nepozornosti, ki največkrat utegnejo biti posledica splošne raztresenosti zaradi vsakodnevnih skrbi in naglic, opitosti ter slabe osvetljenosti v nočnih barih ter diskotekah.

1 evro z oznako EUR bi na današnji dan lahko zamenjali za:

• 7,1805 hrvaške kune z oznako HRK ali
• 13,5835 južnoafriškega randa z oznako ZAR ali
• 4,2867 argentinskega pesa z oznako ARS.

Tako prevarant z vsakim podtaknjenim random pospravi v žep 1,93 evra, z vsakim pesom 1,77 evra in z vsakimi 5 lipami 9 centov evra.

 

 

 

… zato z vami delim spodnje citate ljudi s katerimi sem primoran delati, a k sreči me prej nasmejijo, kot ujezijo.   

Včeraj, 11. decembra je sodelavca poklicala uporabnica in mu zabrusila: »Novi zasloni se preveč bleščijo in mi od tega dela že slabo!«  

Samo dan kasneje je isti sodelavec, seveda od iste uporabnice, slišal ob 10. uri dopoldan: »… z izbrisanim dokumentom sem izgubila cel današnji dan dela!«  

Še istega dne je neka druga uporabnica izjavila: »Rada bi, da mi izklopite obojestranski tisk, ker ko obrnem list, ne morem brati na levi strani, saj sem desničarka.  

Citati niso potvorjeni, pa tudi do potankosti ne ustrezajo prigodam, saj sem jih zapisal po spominu in skušal ohraniti sporočilo v najboljši možni meri. Uporabnici sta izobraženi, obe s končano pravno fakulteto in opravljenim pravosodnim izpitom …  

Nikar ne obiščite članka o albumu Virgin Killer glasbene skupine Scorpions, objavljenega na angleških straneh Wikipedije, ker boste s tem zagrešili kaznivo dejanje (po 3. odstavku 167. člena KZ-1)! Članek namreč vsebuje sliko naslovnice JPEG formata, na kateri je prikazana golota otroka v predpubertenem obdobju. Za ogled spletne strani v brskalniku si je potrebno predhodno naložiti na računalnik vsebino le-te v celoti, kar vaš brskalnik stori povsem samodejno. Nadvse zanimiva objava je tudi Napad z otroško pornografijo, ki se nanaša na nepremišljeno sprejemanje zakonov, kot je pri nas že prešlo v navado.

V Veliki Britaniji je ta članek pravkar doživel spletno cenzuro, kar povzema tudi Slo-Tech v članku Britanci cenzurirajo WIkipedijo. Cenzura bi bila veliko bolj potrebna pri nas v Sloveniji, saj bi se tako izognili nenamerno zagrešenim kaznivim dejanjem v večjem številu. Mar bomo tudi odrasli uporabniki nekoč primorani uporabljati razne filtre, da se bomo izognili kazenskim pregonom?